Matiu 4:4
Ko e hā koā ‘a e MO’UI?
Hili eni e ‘aho ‘e 40, mo e ‘aukai pe ‘a e ‘Eiki.
‘Aho ‘e 40, mo e ‘ikai pe ma’u ha me’atokoni.
Ko hono sino (tapu mo e ‘Eiki), kuo hālofia. Pea ko e natula ‘o e mamani ko eni, ka ‘aukai leva ‘a e tangata, ‘o fuoloa pehee; pea ‘e fiema’u leva ‘e he sino ia (hūfanga he fakatapu), ha me’a pē te ne lava ‘o ma’u, ke tokoni mei ai.
Kae ‘unu’unu mai ‘a Setane, ‘o fanafana mai ki he ‘Eiki; ko koe, ko e ‘Alo koe ‘o e ‘Otua. ‘Oku ‘ikai taau mo koe ke ke faingata’a’ia. Fekau’i e ngaahi fo’i maka ko eni, ke nau hoko ko ha mā, kae lava ke ke mo’ui.
‘I hono fakalea ‘e taha, ‘oku pehee ‘e Setane;
-
Ko e MO’UI, ko e ‘ikai ha mamahi pe faingata’a’ia.
-
Ko e MO’UI, ko hono fakatoli’a e holi ‘a e kakano.
-
Ko e MO’UI, ko e ma’u ha me’akai ke ma’u tokoni mei ai e sino.
-
Ko e MO’UI, ko ‘i ai ha vala faka’ofo’ofa.
-
Ko e MO’UI, ko e ‘i ai fale faka’ofo’ofa.
-
‘I he lau ia ‘a Setane!
Ka ko e hā ‘a e MO’UI, ‘i he lau ‘a ‘au?
Mahalo pe na’a pehee ‘e he ni’ihi ‘iate kitautolu,
-
Ko e MO’UI, ko e ma’u e me’a kotoa pe; ma’u hoto ‘api faka’ofo’ofa, ma’u e ngaue lelei, famili lelei pea sai mo e ako ‘a e fanau, ma’u e me’alele fakaonopooni, pea ko ‘ete ‘akauni ‘i he pangike, ‘oku faingamalie ma’u pe, ‘i he taimi kotoa pe. Mo e ha fua e ngaahi me’a ‘oku tu’umalie ai ‘a e tangata.
Ka ‘o kapau ko e mo’ui pe ee, ‘o hange ko ia ne u lave ki ai; pea ‘oku taau ke tau tokanga, na’a faifai pea tau tō ‘i he tauele ‘a Setane.
He ko e tauele ‘a Setane, ko ‘ene ‘ai ke tau pehee; ko e me’a ee ‘oku ui ko e MO’UI. Ko e ma’u e me’a kotoa, ‘oku tuha mo hotau loto pea mo ‘etau fakakaukau.
Folofola mai ‘a Sisu:
‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
Ta’u ‘e 40, ne tuku ai ‘e he ‘Otua ‘a e kakai ‘Isileli, ke nau fononga ‘i he toafa. Ko e vaha’a taimi ia ne ako’i ai ‘e he ‘Otua, ‘a hono kakai, ‘i he me’a ko eni: Ko e ‘aho ‘e 6 ‘i he uike, te mou kai mana pe mei langi. Pea ‘ikai ia ko ia pe, ka ko e vala ne nau tui, ne ‘ikai pe maikiiki. Ko e fakamahino ia ‘e he ‘Otua, ‘oku ne tauhi kinautolu ‘aki pe ‘ene FOLOFOLA.
Ko e me’a ‘oku tau maheni mo ia; ko e ‘i ai e mahoa’a mo ha fale ta’o mā, kae toki lava ke ta’o ha ngaahi fo’i mā. Pea ke ‘i ai mo ha fale ngaohi vala, kae toki lava ke ngaohi ‘a e ngaahi konga tupenu.
Ka na’e ‘ikai ko e me’a eni ia ne fakafalala ki ai ‘a e ‘Otua. He ‘oku malava pe ‘e he ‘Otua ke lea ‘o pehee, pea ‘e hoko pe ‘o pehee.
-
‘Oku ne folofola pe ke ‘uha, pea ‘e ‘uha.
-
‘Oku ne folofola pe ke la’a, pea ‘e la’a.
-
‘I he’ene folofola, ‘oku failau ai ‘a e ‘akau.
-
Pea ko e folofola pe ‘a’ana, ne tolonga ai e mahoa’a mo e me’i lolo ‘a e uitou.
‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
‘Aho ni, ‘oku hoko mai ‘a Sisu ‘o toe fou pe ‘i he hala ne fou ai ‘a e kakai ‘Isileli. ‘O ne nofo ‘i he toafa he ‘aho ‘e 40 mo e po ‘e 40. Pea ko Setane mo ‘ene tauele, na’a ne feinga ke hiki e falala ‘a Sisu mei he folofola ‘a e ‘Otua; ‘o ‘ikai to e fakaongo ki he Tamai, ka ne liliu ‘e ia e maka ko ha ngaahi fo’i ma.
Meia Sisu, ‘oku ne talamai; ‘oku ‘ikai ko e MO’UI, ko e ma’u e me’a ‘i hoto nima. ‘Oku ‘ikai ko e MO’UI, ko e makona ‘a e sino; pe ko e ma’u ha teuteu ‘oku faka’ofo’ofa; pe ko ‘ete fononga ‘i ha me’alele 'o e onopooni; pe ko e ma’u ha ‘api ‘oku masani.
‘Ikai, ‘oku ‘ikai ko e MO’UI ia.
Ko e MO’UI, ‘oku ma’u ia mei he FANONGO ki he FOLOFOLA ‘a e ‘Otua.
Ko e me’a ia ‘oku ui ko e mo’ui. Ko e Fanongo ki he Folofola ‘a e ‘Otua.
Ko e ha nai hono ‘uhinga?
-
Ko e folofola ‘a e ‘Otua, ko e LAO ia ki he MO’UI. Ka ‘oku ke fie ma’u ‘a e mo’ui, pea ke fanongo ki he folofola ‘a e ‘Otua. Hange pe ko e ma’u fakahinohino ‘a e kau ma’u saliote misini, mei he LAO ‘o e fefononga’aki he hala pule’anga. He ko e fatongia 'o e lao, ko hono malu'i kitautolu mei he ngaahi faingata'a 'o e fononga'anga.
-
Ko e folofola ‘a e ‘Otua, ko e koto MO’UI. “Ko Au pe ko e hala, mo’oni mo e mo’ui; he’ikai a’u ha taha ki he Tamai, ka ‘i he’ene fou ‘iate Au.” ‘I he folofola ‘a e ‘Otua, ‘oku tau fetaulaki ai mo Sisu. Pea ‘i he’etau fetaulaki mo Sisu, ‘oku tau ma’u ai e mo’ui.
2. Mo’ui’aki
Hou’eiki mo e kau fanongo, kapau ‘oku tau tui ko e MO’UI, ‘oku ma’u mei he folofola ‘a e ‘Otua; pea ‘ai ke pehee ‘a e mo’ui.
Ke tau mo’ui’aki, ‘a e Folofola ‘a e ‘Otua.
Kapau ‘oku tau TUI, ‘oku ma’u ‘a e mo’ui mei he FANONGO ki he FOLOFOLA ‘a e ‘Otua; pea vahe’i ha’o taimi mo e FOLOFOLA ‘a e ‘Otua, ‘i he ‘aho kotoa pe. Pea ‘ikai ngata ai, ‘ai ha taimi fakafamili ‘i ‘api, ke tau mo’ui mei he folofola ‘a e ‘Otua, fakataha mo hotau ngaahi famili.
Kapau ‘oku tau tui:
‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
Pea ke tau fakataha mu’a he ngaahi ma’unga kelesi, he ko e taha ia ‘o e founga te tau fanongo ai ki he folofola ‘a e ‘Otua.
Kapau ‘oku tau tui:
‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
Pea ke tau hoko mu’a ko e kau mateaki, ‘o ‘omi ‘etau fanau ki he’etau ngaahi polokalama; he te nau fanongo ai ki he folofola ‘a e ‘Otua.
‘Oku malie ‘a e lea ne fai ‘e Sisu: “... Kuo tohi, ‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.”
‘I he ngaue’aki ‘e Sisu ‘a e lea ko eni “kuo tohi”. ‘Oku mahino mei ai, ne nofo ‘a Sisu, ki hono lau ‘a e Folofola ‘a e ‘Otua. ‘Oku mahino mei, ‘a e fa’ahinga ivi mo e malohi, ne ma’u ‘e Sisu; tupu pe mei he’ene nofo ke fanongo ki he folofola ‘a e ‘Otua.
Ko Setane ‘o e ‘aneafi, ko ia ai pe ‘i he ‘aho ni. Pea ko e ivi ko ia ne fo’i ai ‘a Setane ‘ia Sisu, ko ia pe ‘oku ‘iate kitautolu he lolotonga ni. ‘Io, ‘a e ivi ‘o e mo’ui, mei he FOLOFOLA ‘a e ‘Otua.
Kau kalisitiane, ko hono ikuna’i ‘o Setane, ko e FOLOFOLA pe ‘e taha. Hange ko ia ne fai ‘e Sisu, ‘o taliteke’i e fakatauele ‘a Setane ‘aki e ngaahi veesi mei he folofola:Kuo tohi, ‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
Fakama’opo’opo
Ko e MO’UI, ‘oku ‘ikai ma’u ia mei ha me’a mole ngofua. Ha koloa, ha pa’anga, ha ongoongo pe ha me’a pe ‘oku ‘o e mamani ko eni.
‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.
‘Oku ou fehu’i atu kiate koe, si’i kau fononga pilikimi, ‘e fefe nai e tota’u ‘o e ta’u ko eni?
Ko ‘eta kumi ki he MO’UI ‘o e matelie?
Pe ko ‘eta mo’ui’aki e ngaahi folofola mei he fofonga ‘a e ‘Otua?
Kuo tohi, ‘Oku ‘ikai mo’ui ‘a e tangata ‘i he mā pē, ka ‘i he ngaahi folofola kotoa pē ‘oku ‘alu atu mei he fofonga ‘o e ‘Otua.